LAŽI IN MITI O »LAHKIH« IN ZDRAVIH IZDELKIH

Na sejmu Narava-Zdravje smo predstavniki naše ekipe ProFIT Team predstavili obravnavo pomembne tematike sodobnega časa za vse, ki želimo živeti zdravo. Ljudje smo danes vsakodnevno »napadeni« z množico informacij, med katerimi je vedno težje procesirati in izbrskati koristne. Poleg tega, da moramo izbrati pravilne podatke, se lahko zgodi tu, da so poleg tega uradne navedbe lažne oz. neverodostojne. Podobno je z oznakami light, naravno, fit, brez dodatkov, brez sladkorja, z 0 % maščob, bio, eko itd. Zaradi okrnjene zakonodaje, iskanje lukenj v njej in želji po bajnih zaslužkih nehumanih korporacij, smo zadnja leta priča zavajanju potrošnikov, ki so – milo rečeno – kazniva dejanja, poleg tega pa lahko pogosto signifikantno vplivajo na naše zdravje in počutje. V nadaljevanju si bomo pogledali nekaj zmot in laži iz pogostih primerov vašem vsakdanu.

Najbolj pogosto smo zavedeni pri izdelkih, ki vsebujejo malo maščob. Proizvajalci in trgovci nam ponujajo lahke izdelke, ki vsebujejo manjši delež maščob, ki pa sploh ni ključen makronutrient. Ugotovljeno je, da so maščobe le 30-odstotni dejavnik povečane telesne teže, medtem ko imajo ključno vlogo ogljikovi hidrati. Obenem so maščobe, tako nasičene kot nenasičene, koristne, zatorej je težnja po izogibanje le-teh načeloma dokaj nesmiselna. Ogljikovi hidrati, ki prispevajo večino k povečani telesni teži, vplivajo na raven krvnega sladkorja in povzročajo težave pri odraščajočih (!) mladostnikih, so pogosto postavljeni na stran, sej se proizvajalci zavedajo, da jim potrošniki ne posvečajo pozornosti. Če želite narediti največ za svoje zdravje, se izogibajta izdelkom, bogatim z ogljikovimi hidrati, ki so jim odvzeli ali »degenerirali« maščobe v minimalni delež. Pogosti izdelki, kjer se srečujemo s takšno situacijo, so jogurti, slani prigrizki, kosmiči, sadni pripravki, sokovi itd.

Pogosto seveda proizvajalci manjkajoče ogljikove hidrate ali maščobe zamenjajo s sladili, med katerimi sta najpogostejši aspartam in sukraloza. Vsekakor velja ne pretiravati z izdelki, ki vsebujejo umetna sladila, saj (lahko) imajo negativne učinke – pri aspartamu je sporna nadaljnja oksidacija v metanal, ki pa je načeloma minimalna.

Ne pustite se zavajati t.i. »polnovrednim« ali »polnozrnatim« izdelkom, saj ti niso nič posebnega, včasih tudi bolj škodljivi kot običajni. Zakaj, se sprašujete?

Polnozrnati izdelki še vedno vsebujejo veliko, res veliko ogljikovih hidratov, ki morebiti so kompleksni, vendar so v nadaljnji kuhi in peki (testenine, riž) tako predelani, da se glikemični indeks le-teh vsekakor poveča – poleg tega so udeleženi v presnovi z drugo hrano. Ogljikovih hidratov namreč (pre)pogosto ne jemo samih. Poleg tega polnozrnati izdelki še vedno vsebujejo gluten, sporno rastlinsko beljakovino, ki povzroča številne težave v črevesju in onemogoča vrhunskim športnikom še boljše dosežke – da o bolnikih s celiakijo niti ne govorimo.

Pred leti je prišlo na dan, da je koruzni sirup z visoko vsebnostjo fruktoze (HFCS ali High Fructose Corn Syrup) nevarna snov za jetra, srce in druge organe (čeprav ima nizek glikemični indeks in ob prihodu v prebavila ne povzroči znatnega dviga inzulina), ki precej vpliva na telesno težo, so ga veliki »playeri« na gospodarskih borzah preimenovali v koruzni sladkor. Zaradi pomanjkljive zakonodaje jo lahko najdemo celo pod trivialnimi imeni, kot so rastlinski sladkor, glukozno-fruktozni sirup, sladkorni sirup, tekoči sladkor, sadni sladkor – čeprav koruza ni opredeljena kot sadje (paradižnik je).

Prehranski »strokovnjaki« in diabetologi so fruktozo desetletja priporočali diabetikom kot zdravo alternativo za sladkor – nekateri jo celo priporočajo (!) še danes – ter tako tihoma pobijajo milijone diabetikov na svetu. Milijone tistih, ki so preživeli, pa so ta priporočila oropala vida, ledvic ali stopal in jih tako za vselej pohabila; mnogim so povzročila infarkt in jim še na druge načine uničila življenje. In fruktoza se še kar naprej šopiri na vseh policah, kjer se prodaja t.i. »zdrava« hrana. Dobro znano je, kakšne posledice ima natrijev glutaminat (MSG ali Monosodium Glutamate), ki je v EU celo odobren in uradno označen kot E-število, sicer pa znan ekscitotoksin – in primer zlorabe zakonodaje, nad katero bdijo številni lobiji.

Ekscitotoksin je po definiciji dr. Russella L. Blaylocka, upokojenega možganskega kirurga in profesorja medicine, kemična snov, ki že v majhnih količinah čezmerno vzdraži živčne celice (nevrone) in jih poškoduje ali celo povzroči, da zaradi čezmerne stimulacije odmrejo. Najhujša ekscitotoksina sta MSG (natrijev glutaminat) in aspartam. (Blaylocka, Excitotoxins – the Taste that Kills)

Potrebno bo veliko časa, nejevolje in vztrajnosti, da nas bodo globalne korporacije končno nehale zavajati, prodajati energijsko bogate umetne izdelke, ki nimajo v sebi nič naravnega, nič »lahkega« in nič, kar bi potrebovali. Na vas pa je, da vsakodnevno posegate po domači, lokalno pridelani zelenjavi in sadju, domačih jajcih proste reje; poskusite dobiti ekološko pridelano meso (humane) reje, pijete kvečjemu nehomogenizirano mleko in uživate čim bolj nepredelane izdelke. Povzetek našega predavanja lahko sklenemo z naslednjimi besedami: če že kupujete »lahke« izdelke, izberite tiste s čim manj ogljikovimi hidrati in umetnimi sladili (izjema je Stevia), maščobam pa prekomerne pozornosti ne posvečajte, saj lahko imajo pretirano osiromašeni izdelki tudi kontraindikacije.

Pro-FIT Team