PREHRANSKE (NE)RESNICE in ZNANOST

Minuli pogovor z znancem, ki mi je zgroženo razlagal, da mu je osebni zdravnik priporočal »zmanjšati količino zaužitega kokosovega olja in mleka« z namenom zmanjšanja holesterola, me je prepričal, da zapišem nekaj perspektiv znanosti o znanosti in prehranskih (ne)resnicah.

Če se tudi vi sprašujete, zakaj vam zdravnik (še vedno) odsvetuje uživanje jajc, če še vedno z nelagodjem izberete maslo nad margarino; če mislite, da so prehranski dodatki ‘doping’ in če se sprašujete, zakaj vsak »strokovnjak« priporoča svojo »univerzalno« rešitev, berite dalje: pokazati vam želim, da (skoraj) vse poti vodijo v Rim oz. do vašega cilja – naj vam izdam, da boste na koncu še izvedeli, kako vam lahko koristi tudi kozarček rdečega vina 🙂

Zakaj prihaja do toliko različnih informacij in zakaj se uradne prehranske in medicinske smernice spreminjajo?

Univerzalnih resnic v znanosti ni. Trditev je veljavna le tako dolgo, dokler je nekdo ne ovrže.

Dober primer je stalna praksa tečajev prve pomoči: oživljanje ob zastoju srca. Razmerje med masažo srca in vdihi se je večkratno spreminjalo (!) s cilji doseči čim boljšo preskrbo organizma s kisikom, vzpostavitvijo spontane cirkulacije krvi in čim manjšimi nevrološkimi poškodbami (Fenici idr., 2005). Mimogrede, današnje smernice priporočajo 30 stiskov srca, po katerih sledita 2 vdiha.
Da univerzalnih resnic ni, dokazuje tudi zadnja študija Llewelyn s soavtorji (2017), ki je bila objavljena v prestižni reviji BJM in zavrača obstoječo paradigmo, da je predpisane antibiotike smiselno porabiti v celoti, četudi se že počutimo bolje med kurativo.

Zakaj so nas torej svarili pred »nevarnimi« maščobami?

Razlogov za to je več;

če se vprašamo, katera industrija (za kavno in naftno) naredi največ letnega prometa, bomo kaj hitro prišli k prehrambni industriji. Največji giganti, ki to industrijo obvladujejo, med njimi Nestle, Kraft foods, Procter in Gamble, Mars idr., izdelujejo izdelke z veliko sladkorja (pa tudi z rafiniranimi olju), predelanimi ogljikovimi hidrati (OH), soljo in, kar je najpomembneje, veliko njihovih izdelkov je namenjenih zaužitju zjutraj (!). Tako vas lažje prepričajo, da je izbira teh izdelkov za zajtrk boljša kot pa kombinacija zdravih maščob in beljakovin, ki bi dejansko ustrezala potrebam (po statistiki sodeč) približno 75-80 % splošne populacije, ki je vsaj delno inzulinsko rezistentna in zjutraj ne opravlja ‘visokointenzivnih’ dejavnosti. No, koristiti zna tudi dan začeti brez zajtrka, ampak o tem kdaj drugič.
napačne, sponzorirane in slabo interpretirane študije, ki zaradi številnih vplivnih dejavnikov (npr. zahodna dieta, ki vključuje vsa makrohranila in je pogosta v državah razvitega sveta) niso mogle eksaktno potrditi kavzalnih vzrokov metabolnega sindroma so dežurnega krivca našle v maščobah. Da se vam v splošnem tako nenasičenih (in predvsem!) kot nasičenih maščob ni potrebno bati, dokazujejo spremenjene prehranske smernice (npr. na Švedskem in Japonskem) in številne, tudi obsežne študije in sistematični pregledi ter meta-analize (glej npr.: Malhotra idr., 2017).
zgrešene povezave, npr. med višjim vnosom nasičenih in nenasičenih maščobnih kislin ter verjetnostjo nastanka ateroskleroze in povišanimi trigliceridi, pa vse do iskanja dežurnega krivca v povišanem holesterolu, ki ne samo da je lahko koristen, ampak smernice o njegovih uradnih omejitvah izhajajo iz interesov farmacevtske industrije po prodaji statinov in iz premišljene statistike, kako izven predpisanih vrednosti zajeti čimveč »bolnikov« (!)

Ne skrbite, vnos holesterola vam ne bo nujno škodil (Berghoff idr., 2017), pa tudi poleg Švedske in Japonske vsi okoli vas že vedo, da je večja količina zaužitih jajc prej zdrava kot nezdrava (Tran idr., 2014), sporočilo mora priti le še do vaših osebnih zdravnikov J No, da so spoznanja že dosegla medicinsko stroko tudi pri nas, potrjuje specialist interne medicine, Dušan Colarič (24ur.com/fit-24ur/lchf.html).

Ampak, a mi vi prepovedujete sadje in dovolite maslo?! Spet drugi mi govorijo, kako nevarne so maščobe živalskega izvora in da naj 80 % dnevno zaužite hrane dobim iz sadja in ostalih stročnic/žitaric?

Ponovimo še enkrat: univerzalnih resnic ni. Še pomembneje: pri pripravi osebnega jedilnika je važen individualni pristop, kot pove ime samo. Zaradi različnih karakteristik nekaterim posameznikom odgovarja rastlinska (veganska) ali presna prehrana (Authority Nutrition, 2016), ker pa je sedanja populacija razvitih držav t. i. zasedena populacija, bo mnogim bolje odgovarjala bodisi visokobeljakovinska bodisi t. i. nizkohidratna (z več maščobami) prehrana. Ne pozabimo še na verske, moralne, osebne in druge razloge, ki vplivajo na izbiro ustrezne prehrane. Prav tako je potrebno upoštevati vaš življenjski slog, saj je uspešna le tista prehrana, ki uspešnost dokazuje na dolgi rok. Sporočilo za domov: lahko se odločite za eno ALI drugo vrsto prehrane, dokler je naravnana tako, da ustreza vašemu cilju (npr. kalorični deficit/suficit) in je dolgoročno izvedljiva.

Torej, ali lahko na več načinov dosežemo isti cilj?

Da, lahko, kajti »vse poti vodijo v Rim« (Aragon in Schoenfeld s soavtorji, 2017). Povedano drugače, z različnimi pristopi (namerno jim NE bomo rekli dieta) lahko pridete do istega cilja. Pri tem je seveda ključno vprašanje, s katerim (!) pristopom bo za vas to najlažje. Nekdo, ki uživa ob sadju in stročnicah in ima veliko amilaze (encima za razgradnjo OH), bo verjetno izbral rastlinsko prehrano. Spet drugi, ki veliko časa presedijo in so ob majhnih nihanjih inzulina in krvnega sladkorja hitro lačni, bodo morda izbrali LCHF-prehrano. Da bo pristop za vas pravi, poskrbimo pri Pro-FIT Teamu.

»LD 50« ali »zakaj (skoraj) vedno prevlada zmernost«?

Že Hipokrat je vedel, da je vsaka stvar v pravi količini lahko zdravilo ali strup. No, skoraj vsaka. Da na koncu vedno prevlada zmernost, se npr. pokaže pri prehranskih dodatkih: zmerni vnos kreatina ali l-arginina bo koristil aktivnim posameznikom (Pahlavani idr., 2014), medtem ko ima lahko npr. previsok vnos kateregakoli stimulansa prevelik ergogeni učinek ali se v organizmu razvije previsoka toleranca, kot je to v primeru kofeina, ki za receptorje ‘tekmuje’ z adenozinom.

Zmernost in izbira prave prehrane – pa tudi pijače! Kot vemo, ima alkohol poleg visoke kalorične vrednosti (še posebej velja to za likerje in večino žganih pijač, ki imajo tudi po 250 kCal/1 dcL in več) številne negativne učinke, še posebej, če ga zaužijemo v prevelikih količinah. Da je zmernost lahko prava izbira tudi pri alkoholu, pa potrjuje veliko študij: ko gre za vino (!), še posebej rdeče (resveratrol, op.a.), ima zmerna konzumacija ugodne učinke na kognitivne sposobnosti, manjšo umrljivost, daljšo pričakovano življenjsko dobo in zaustavitev razvoja nekaterih bolezni(Gaziano, 2000).

Na zdravje in »na razum« – ob izbiri pravilne prehrane in ustrezne vadbe je zagotovo potreben!

Mark BUDLER, Mentor Fitnes zveze Slovenije

Reference:

Aragon, A. A., Schoenfeld, B. J., Wildman, R., Kleiner, S., VanDusseldorp, T., Taylor, L., … & Stout, J. R. (2017). International society of sports nutrition position stand: diets and body composition. Journal of the International Society of Sports Nutrition, 14(1), 16.

Authority Nutrition. (2014). 4 Reasons Why Some People Do Well as Vegans (While Others Fail Miserably). Dostopno na: http://www.healthline.com/nutrition/4-reasons-some-do-well-as-vegans#section5

Llewelyn Martin J, Fitzpatrick Jennifer M, Darwin Elizabeth, SarahTonkin-Crine, Gorton Cliff, Paul John et al. The antibiotic course has had its day BMJ 2017; 358 :j3418

Malhotra, A., Redberg, R. F., & Meier, P. (2017). Saturated fat does not clog the arteries: coronary heart disease is a chronic inflammatory condition, the risk of which can be effectively reduced from healthy lifestyle interventions.

Berghoff, S. A., Gerndt, N., Winchenbach, J., Stumpf, S. K., Hosang, L., Odoardi, F., … & Liebetanz, D. (2017). Dietary cholesterol promotes repair of demyelinated lesions in the adult brain. Nature communications, 8, 14241.

J.Michael Gaziano, Thomas A. Gaziano, Robert J. Glynn, Howard D. Sesso, Umed A. Ajani, Meir J. Stampfer, JoAnn E. Manson, Julie E. Buring, Charles H. Hennekens, Light-to-moderate alcohol consumption and mortality in the physicians’ health study enrollment cohort, Journal of the American College of Cardiology, Volume 35, Issue 1, 2000, Pages 96-105, ISSN 0735-1097,

Tran, N. L., Barraj, L. M., Heilman, J. M., & Scrafford, C. G. (2014). Egg consumption and cardiovascular disease among diabetic individuals: a systematic review of the literature. Diabetes, metabolic syndrome and obesity: targets and therapy, 7, 121.

Fenici, P., Idris, A. H., Lurie, K. G., Ursella, S., & Gabrielli, A. (2005). What is the optimal chest compression-ventilation ratio?. Current opinion in critical care, 11(3), 204-211.

Pahlavani N, Jafari M, Rezaei M et al. L-arginine supplementation and risk factors of cardiovascular diseases in healthy men: a double-blind randomized clinical trial [version 1; referees: 1 approved, 1 approved with reservations]. F1000Research 2014, 3:306

Podjetje

Blog

Uporabniki

Povezave