,

S SADJEM PROTI PREHLADU IN MRZLI ZIMI?!

Potrošniki ob besedi »sadje« in zelenjava prepogosto (napačno) pomislimo na »zdravje«, »hujšanje«, »energija«. Medtem ko za zelenjavo načeloma velja, da jo lahko uživamo v velikih količinah in ima načeloma izključno pozitivne učinke, je sadju potrebno posvetiti nekoliko več pozornosti, saj ni smiselno uživati vsakega sadja in še posebej ne ob vsakem delu dneva.

Sam menim, da je sadje smiselno obravnavati iz treh vidikov:

–          Delež in razmerja nutrientov: sadje vsebuje sladkor oz. ogljikove hidrate, torej glukozo in fruktozo v določenem razmerju in količini. Ko izbirate sadje zase, naj bo to razmerje čimbolj v prid glukozi, saj ima fruktoza negativne učinke (v večjih količinah), njena presnova pa je podobna presnovi alkohola, obenem pa poveča koncentracijo škodljivih triacilglicerolov v krvi. Primerno sadje s tega vidika je: borovnice, grenivke, limone, jagode in banane, medtem ko bi bile neprimerne jabolke in hruške, saj je razmerje sladkorjev v prid fruktozi.

S sadjem proti prehladu_razpredelnica

–          Vsebnost vlaknin, mineralov, vitaminov in encimov: kvalitetno, ekološko pridelano sadje vsebuje pomembne snovi, od katerih so izključno koristi (v normalnih količinah), poleg tega pa velika količina vode v sadju zagotavlja občutek sitosti. Vseeno ne pozabimo na relativno visok glikemični indeks (GI) večjega deleža sadja, zato se izogibajmo uživanju sadja v poznih večernih urah, medtem ko je zaželeno po športnih aktivnostih.

–          Lokalna pridelava in ustrezna barva: poskusite uživati čim več lokalno pridelanega domačega sadja, ki je morda osiromašeno lepega videza, vendar zagotovo ni osiromašeno vitaminov in mineralov. Prav tako izbirajte temno sadje, jagodičevje, v tem času pa še posebej kivi in kaki, medtem ko se lahko izogibate sadju z večjim deležem sladkorja, kamor sodi grozdje, ananas, banane in fige.

Fresh fruit in the basket

Zmotno je prepričanje, da je uživanje sadja za zdravje koristno in zaželeno. Vse to drži ob pogojih, da smo upoštevali pridelavo sadja, transport, razmerje sladkorjev in vitaminov ter po barvi ali drugih karakteristikah izbrali tisto vrsto, ki odgovarja našim aktivnostim in cilju (izguba maščobe, pridobivanje mišične mase…).

Za razliko od sadja lahko s povečanjem vnosa zelenjave in (ne)topnimi vlakninami naredite veliko več koristi, sadje pa omejite na zmerne ali manjše količine, ki vsekakor imajo pozitivne učinke v vseh zgoraj omenjenih temah, za aktivne posameznike pa obenem priporočamo multivitaminske dodatke in ustrezen prehranski plan, ki vam ga lahko sestavimo pri Pro-FIT Team.

 

P.S. Paradižnik – znanje je, da veste, da sodi med sadje. Modrost je, da ga ne ponudite gostom na mizo.

 

Mark BUDLER

Pro-FIT Team