1. Zmanjšanje mišične moči: mišična masa naj bi se po petindvajsetem letu starosti zmanjševala za štiri odstotke na leto. Upadanje mišične mase, mišične moči in kakovosti mišičnih vlaken strokovno imenujemo sarkopenija.
2. Manjša vzdržljivost je posledica sedečega življenjskega sloga, torej pomanjkanja gibanja v vsakodnevnem življenju.
3.  Manjša prožnost sklepov je značilna posledica staranja, ki jo tudi pospešujeta nedejavnost in povečana telesna teža. Posledice so okorelost sklepov, slabša gibljivost in nagnjenost k poškodbam.
4. Motnje v ravnotežju so posledica sprememb na ožilju, osrednjem živčevju ali lokomotornem aparatu (sklepi, hrbtenica, mišice) in so tudi vzrok za večjo nagnjenost starejših k poškodbam.

Pred začetkom redne telesne dejavnosti naj se vsak starostnik najprej posvetuje s svojim osebnim zdravnikom. Obraba sklepov in hrbtenice, osteoporoza, bolezni ožilja in visok krvni tlak, te najpogostejše kronične bolezni, značilne za tretje življenjsko obdobje, zahtevajo posebno pozornost pri izbiranju vrste in trajanja dejavnosti.

Pri tistih, ki so močnejši in sposobnejši, sta morda na začetku v ospredju vzdržljivost in ravnotežje. Z leti, ko prihaja do težav, pa prav vadba za moč daleč najučinkoviteje zavira upad mišične mase oziroma jo celo nekoliko poveča.

Vaje za mišično moč je treba izvajati tako, da bodo obsegale vse mišične skupine, in sicer vsaj dva do trikrat na teden, vendar ne na zaporedne dneve. Sprva naj bodo to vaje brez uteži ali pa naj bodo te zelo lahke. Vsako vajo je priporočljivo ponoviti v treh zaporednih serijah z 10-12 ponovitvami, vse do zmerne mišične utrujenosti. Če po takšni vadbi ne nastopi utrujenost, je šele smiselno obremenitev povečati. Intenzivnost vadbe se naj stopnjuje vsak teden, bodisi z več ponovitvami bodisi z večjo obremenitvijo, sicer ne bo moč žeti vseh koristi redne telesne aktivnosti.  Zelo pomembno je, da se okrepijo mišice ledveno trebušnega dela, ki omogočajo podporo hrbtenici in so nasploh osnova za zdravo gibanje.

Kardio ali aerobna vadba je namenjena povečanju telesne vzdržljivosti in je priporočljiva vsaj 30 minut dnevno. Intenzivnost aerobnih dejavnosti naj bo zmerna, tolikšna, da še omogoča pogovor – temu rečemo v žargonu ‘pogovorni ali prijateljski tempo’ in označuje področje vzdržljivostne vadbe, ko ima telo dovolj kisika na voljo za normalno izvedbo. Vsaka dejavnost zahteva pet minut ogrevanja, po koncu pa vaje za raztezanje.

Načeloma bi lahko vadili sami, a pametno se je najprej naučiti pravilne tehnike in tudi nekaterih drugih stvari, ki so povezane z vadbo (kot je prehrana, ki lahko učinek vadbe dopolni). Vsem pa priporočam, da se najprej posvetujejo s strokovnjakom (izkušenim in licenciranim osebnim trenerjem). Ta lahko vsakomur razloži, katere vaje lahko delajo oziroma katere so zanje bolj izvedljive glede na njihove opravilne sposobnosti, gibljivost in morebitne poškodbe. Tudi organizacija vadbe je pomembna, saj je smiselno vključiti tretjino ali več mišične mase, zato da se sproži ustrezen hormonski odziv. To so finese, ki določajo, ali bo vadba res učinkovita, predvsem pa je potrebno poskrbeti tudi za pravilno izvedbo vaj, da ne pride do neželenih poškodb.