METABOLNI SINDROM IN INZULINSKA REZISTENCA
Ali ga imate morda tudi vi?
Metabolni sindrom ima približno četrtina svetovnega prebivalstva. Predstavlja skupek motenj presnove, ki močno povečajo tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni ter sladkorne bolezni tipa 2. Med znake metabolnega sindroma sodijo trebušna debelost, povišana vrednost krvnega sladkorja, povišana vrednost krvnega tlaka ter motnje v presnovi maščob.
Značilnosti metabolnega sindroma so:
* Trebušna debelost (obseg v pasu nad 89 cm za ženske in 102 cm za moške),
* Povišan krvni tlak (nad 130/85) oziroma zdravljen zvišan krvni tlak,
* Povišan krvni sladkor ( ≥5,6 mmol/L ) oziroma zdravljena sladkorna bolezen,
* Znižan HDL –transporter holesterola (manj kot 1 mmol/L za moške in manj kot 1,3 mmol/L za ženske),
* Zvišana raven trigliceridov v krvi (1,7 mmol/l).
Metabolni sindrom ima vsak posameznik, ki ima trebušno debelost in vsaj dva od zgoraj naštetih znakov.
Najpomembnejši dejavnik metabolnega sindroma je trebušna debelost, ki jo lahko ovrednotimo z meritvijo obsega v pasu. Za trebušno debelost je značilen obseg v pasu nad 88 cm pri ženskah in nad 102 cm pri moških. Obseg pasu lahko izmerimo sami, in sicer merilni trak ovijemo okrog pasu v višini popka in ob normalnem izdihu odčitamo vrednost.
Zelo pomembna je tudi celokupna telesna masa. Za oceno prekomerne telesne mase uporabljamo indeks telesne mase (ITM). Indeks določa razmerje med telesno težo in kvadratom telesne višine (kg/m2). Normalna prehranjenost opredeljujemo z indeksom med 19 in 25. Kadar je ITM med 25 in 30, govorimo o prekomerni telesni teži, v kolikor pa presega 30 kg/m2, govorimo o debelosti.
Zvišan krvni tlak je tudi pomemben dejavnik tveganja za nastanek metabolnega sindroma.
Obremenjuje srce in ožilje in potihoma škoduje tarčnim organom, med katere sodijo srce, možgani, ledvice in oči. Med najpogostejšimi zapleti visokega krvnega pritiska uvrščamo okvaro vida, motnje v delovanju ledvic, hipertrofijo srca, pojav ateroskleroze, motnje v prekrvavitvi možganov, koronarno bolezen in srčni infarkt.
Pri zdravih ljudeh se vrednost krvnega sladkorja v krvi na tešče giblje med 3,6 do 6 mmol/l. Po zaužitju hrane oziroma glukoze, se le-ta absorbira, kar ima za posledico dvig vrednosti krvnega sladkorja v krvi. Dvig sladkorja v krvi pa povzroča povečano izločanje inzulina iz trebušne slinavke, ki pa preko različnih mehanizmov povzroči, da glukoza po zaužiti hrani upade na normalno raven.
Vrednost krvnega sladkorja na tešče nad 7 mmol/l oziroma nad 11mmol/l dve uri po zaužitem obroku je diagnostična za sladkorno bolezen. Sladkorna bolezen tipa 2 se najpogosteje pojavi v srednjih letih kot posledica nezdravega življenjskega sloga, trebušne debelosti, fizične neaktivnosti in prekomernega vnosa nezdrave hrane, kar privede do zmanjšanje občutljivosti tkiv na inzulin (inzulinska rezistenca).
V začetni fazi trebušna slinavka kompenzira s povečanim izločanjem inzulina. Kadar trebušna slinavka ni sposobna kompenzirati naraščajočo inzulinsko rezistenco, se pri bolniku najprej zviša koncentracija krvnega sladkorja po obroku, nato pa tudi na tešče, kar vodi do razvoja sladkorne bolezni tipa 2.
Motena presnova krvnih maščob hitreje vodi v pojav ateroskleroze. Ateroskleroza je kronična bolezen, ki nastane zaradi kopičenja maščob v žilnih stenah. Žilni lumen se tako najprej zoži, sčasoma se delno zamaši: kadar so prizadete koronarne žile, vodi v nastanek srčnega infarkta; kadar prizadene žile v možganih, pa vodi do nastanka možganske kapi. Ob prizadetosti arterij okončin pa vodi do nastanka periferne arterijske bolezni.
Kako zdravimo metabolni sindrom?
Vzrok za nastanek metabolnega sindroma je najpogosteje nezdrav življenjski slog. Zato za zdravljenje oziroma prevencijo metabolnega sindroma je najpogosteje nujna sprememba življenjskega sloga. Dobra stran je, da na vse dejavnike lahko v veliki meri vplivamo sami. Z naše strani je za zdravljenje in preventivo potrebno povečati telesno dejavnost, spremeniti prehranske navade in vzdrževati primerno telesno težo. Najpomembnejša pa je seveda motivacija za spremembo in aktivna vključitev v zdravljenje oziroma preventivo.
Telesna vadba poveča učinkovitost delovanja inzulina in zniža raven krvnega sladkorja, prav tako ugodno vpliva na krvni tlak. Intenzivnost telesne dejavnosti seveda mora biti prilagojena sposobnostim posameznika. Telesno dejavnost je dobro izvajati redno, oziroma vsaj 2- do 3-krat na teden. Pomembne so raztezne vaje, vaje za moč (npr. počepi, potiski s prsmi, mrtvi dvigi ipd.) in aerobne vaje (npr. nordijska hoja, kolesarjenje in plavanje) in HIIT treningi
Hrana naj bo raznovrstna, uravnotežena in zdrava. Pomembno je imeti primeren urnik obrokov, glede na potrebe posameznika pa več ali manj obrokov z različnimi makrohranili. Izogibamo se alkoholnim pijačam in pijačam z visoko vsebnostjo sladkorjev. Omejimo vnosa enostavnih sladkorjev, hidrogeniranih maščob in trans nasičenih maščobnih kislin in povečamo vnos živil z nižjim glikemičnim indeksom in višjim deležem beljakovin ter zdravih maščob. Koristna so tudi živila bogata z vlakninami, saj prispevajo k urejeni prebavi in upočasnijo absorpcijo sladkorja.
Imate vprašanje ? Pišite nam na info.profitteam@gmail.com in z veseljem vam bomo odgovorili.
Se vam je zdel članek koristen ? Če poznate še koga, ki bi mu ta članek lahko pomagal delite članek in pomagajte širiti koristne informacije.
PS: ne pozabite obiskati in všečkati naše FB strani !
https://www.facebook.com/TeamProFIT2013/
Če vas zanima osebno trenerstvo in vadba si poglejte našo ponudbo tukaj:
