7 ZANIMIVIH DEJSTEV Z MEDNARODNEGA KONGRESA KLINIČNE PREHRANE

V obdobju med 21.-22. novembrom se je v kongresnem centru Grand hotela Bernardin v Portorožu zvrstil 3. kongres klinične prehrane in presnovne podpore z mednarodno udeležbo. Kongres, na katerem smo bili aktivni participanti, je tokrat obravnaval dve veliki področji, in sicer debelost in telesno vadbo s prehrano. Zanimalo nas je, kako mednarodni vrhunski strokovnjaki s svojega vidika dopolnjujejo področje športne prehrane in telesne aktivnosti?

Raziskave množično potrjujejo predominiranost sestave našega telesa že glede na prehrano, ki so jo imeli naši starši in stari starši.

Zanimivo je dejstvo, da raziskave množično potrjujejo predominiranost sestave našega telesa že glede na prehrano, ki so jo imeli naši starši in stari starši. Dolgoletna študija je npr. potrdila, da je prehrana naših dedkov med 9. in 12. letom starosti značilno vplivala na zdravje njihovih vnukov. Pri tem je veljalo, da so bili bolj zdravi vnuki dedkov, ki so živeli v pomanjkanju hrane, kot pa vnuki tistih, ki so jedli v preobilju. Prehrana ima velik pomen tudi v prvih mesecih otrokovega življenja, saj, kot navaja prof. Mičetić Turk, je dojenje povezano z manjšo obolevnostjo zaradi črevesnih okužb, okužb dihal in vnetja srednjega ušesa. Ena izmed študij potrjuje, da so otroci, katerih matere so redno uživale prehrano bogato z omega-3 maščobnimi kislinami, imeli za 8-11 indeksiranih točk višji inteligenčni kvocient (IQ).

Množične študije dokazujejo neposredno odvisnost med slabšim socialnim položajem in debelostjo.

Pri obravnavi debelosti pogosto obravnavamo biološke in psihološke dejavnike, pozabljamo pa na socioekonomske, kar je bila tudi tema razprave na 3. kongresu klinične prehrane in presnovne podpore. Množične študije dokazujejo neposredno odvisnost med slabšim socialnim položajem in debelostjo. Kar 20 % debelosti pri ženskah in 40 % primerov debelosti pri moških gre pripisati socialnim neenakostim in slabši izobrazbi.

Sladkor, bodisi glukoza bodisi fruktoza oz. visokofruktozni sirup, sta prisotna v skoraj vseh izdelkih in poglavitno vplivata na moteno delovanje hormonov, kot so inzulin, leptin in grelin

Glavnina prvega dneva predavanj je bila namenjena sladkorju in bivanju v sožitju z njim, ki je praktično nemogoče. Sladkor, bodisi glukoza bodisi fruktoza oz. visokofruktozni sirup, sta prisotna v skoraj vseh izdelkih in poglavitno vplivata na moteno delovanje hormonov, kot so inzulin, leptin in grelin. Žal trenutna zakonodaja še ne predpisuje označevanja hranilne tabele in v njej navedene vsebnosti sladkorja na predpakiranih živilih, kar naj bi se spremenila do leta 2016. Navkljub označbam bodo še vedno ostale problematične navedbe, ki jih lahko proizvajalci navajajo na izdelke precej prosto po svojih zamislih. Ena izmed takšnih je, da »izdelek ne vsebuje dodanega sladkorja«, kar laičen potrošnik razume kot »izdelek ne vsebuje sladkorja«. Neprijetna resnica je, da takšni izdelki običajno vsebujejo ogromno sladkorja iz osnovnega živila (kosmiči, suho sadje, čokolada itd.) zaradi česar jim res ni potrebno »dodati« sladkorja, a je še ta pogost skrit v ostalih dodatkih ali umetnih sladilih.

Potrošniško primerjalno testiranje živil na slovenskem trgu je pokazalo, da žita za zajtrk vsebujejo od 14,7 do 42,0 gramov sladkorja v 100 gramih izdelka, pri 50 % naključno izbranih vzorcev žit za zajtrk, ki so namenjena otrokom, vsebovalo od 30,0 do 43,0 gramov sladkorja v 100 gramih.

Korelacija med naraščajočo hiperaktivnostjo otrok in konzumiranjem sladkorja že obstaja, tako da previdnost nikakor ne bo odveč. Problematično je tudi uživanje fruktoze, za katero vemo, da je bilo narejenih več znanstvenih študij, ki povezujejo uživanje fruktoze s  povečanim tveganjem za nastanek debelosti, diabetesa in metabolnega sindroma Na odobritev oz. pozitivno mnenje zdravstvene trditve za fruktozo s strani Evropske agencije za varno hrano je bila javno izražena tudi zaskrbljenosti, oboje pa kaže na to, kako močno vlogo imajo lobisti v politiki.

Profesor Štabuc Borut iz oddelka za gastroenterologijo opozarja, da meta analize velikih prospektivnih kliničnih raziskav kažejo, da je visok indeks telesne mase sorazmerno povezan s povečano zbolevnostjo in umrljivostjo večine vrst raka, predvsem raka prebavil.

Debelost je v določenih državah zamenjala kajenje cigaret kot najpomembnejši preprečljivi dejavnik za raka. Patofiziologija te povezave še ni povsem dognana, najverjetneje gre za več vzrokov: kronično vnetje maščevja, proizvajanje hormonov adipokinov in kronična rezistenca na inzulin. Evropska študija na 23 tisoč ljudeh je pri ljudeh, ki ne kadijo in se redno gibajo in imajo ITM pod 30 ter uživajo uravnoteženo prehrano, potrdila pomembno manjšo verjetnost za razvoj kronične bolezni: za 93 % manjšo incidenco sladkorne bolezni in 81 % manjšo incidenco srčne kapi, prav tako pa 36 % manjšo incidenco raka.

Inzulinska rezistenca je odgovor organizma na povečan vnos enostavnih sladkorjev.

Akutna in kronična inzulinska rezistenca v skeletnomišični celici pa je dokazano močno povezana s povečanimi serumskimi vrednostmi prostih maščobnih kislin (FFA) in kroničnim pretiranim uživanjem problematičnih denaturiranih omega-6 maščobnih kislin. Le-te imajo verjetno negativen učinek na oksidativno kapaciteto skeletnomišično celičnih mitohondrijev, dodaja dr. Kogovškova. Vnetje, oksidativni stres in inzulinska rezistenca pripomorejo k z boleznijo povezani mitohondrijski disfunkciji. Na spremembe v obravnavanih presnovnih procesih lahko vplivamo s spremenjenim vnosom makronutrientov, prav tako pa igra pomembno vlogo redna telesna vadba.

Za konec velja omeniti še prehrano športnika, ki potrjujejo dejstvo, da mora biti prehranska strategija naravnana individualno glede na potrebe posameznikov. Tudi za športnike je uravnoteženo delovanje hormonov, povezanih z vnosom ogljikovih hidratov, nujno, ampak je pri njih za potrebe visokointenzivnih gibov in regeneracije potrebno pomisliti na večji vnos osnovnega gonila, tj. sladkorja in kompleksnih ogljikovih hidratov.

Kaj menimo mi?

Zaključimo lahko, da se prehrana s kliničnega vidika nekoliko razlikuje od tiste, ki jo poznamo pod pojmom športna prehrana. Oboji pa smo si enaki v tem, da priporočamo nepredelana živila, čim manjši vnos škodljivih predelanih maščob in enostavnih sladkorjev, lokalno pridelano zelenjavo in sadje ter redno telesne aktivnost. Z upoštevanjem vseh načel tako športne kot klinične prehrane bomo dosegli največ v boju proti boleznim sodobnega časa, kot so debelost, metabolni sindrom in naraščajoča rakava obolenja. In slika? Da, tudi občasno uživanje kvalitetnih presnih sladic bodisi za regeneracijo bodisi za sprostitev, je lahko ugodno.

Lep pozdrav iz Portoroža,

Mark BUDLER

Jernej KOS