,

LAŽI IN MITI O »LAHKIH« IN ZDRAVIH IZDELKIH

Hkrati z naraščajočo zavestjo ljudi o pomenu zdrave prehrane in rekreacije prihaja do vse več natolcevanj in tržnih trikov, s katerimi nas proizvajalci in prodajalci domnevno zdravih izdelkov zavajajo. Zaradi tega je smiselna obravnava te tematike, saj smo vsakodnevno »napadeni« z množico informacij, med katerimi je vedno težje procesirati in izbrskati koristne. Poleg tega, da moramo izbrati pravilne podatke, se lahko zgodi tu, da so poleg tega uradne navedbe lažne oz. neverodostojne. Podobno je z oznakami light, naravno, fit, brez dodatkov, brez sladkorja, z 0 % maščob, bio, eko itd. Zaradi okrnjene zakonodaje, iskanja lukenj v njej in želji po bajnih zaslužkih nehumanih korporacij, smo zadnja leta priča zavajanju potrošnikov, ki so – milo rečeno – kazniva dejanja, poleg tega pa lahko pogosto signifikantno vplivajo na naše zdravje in počutje. V nadaljevanju si bomo pogledali nekaj zmot in laži iz pogostih primerov vašem vsakdanu.

Najbolj pogosto smo zavedeni pri izdelkih, ki vsebujejo malo maščob. Proizvajalci in trgovci nam ponujajo lahke izdelke, ki vsebujejo manjši delež maščob, ki pa sploh ni ključen makronutrient. Ugotovljeno je, da so maščobe le 30-odstotni dejavnik povečane telesne teže, medtem ko imajo ključno vlogo ogljikovi hidrati. Obenem so maščobe, tako nasičene kot nenasičene, koristne, zatorej je težnja po izogibanje le-teh načeloma dokaj nesmiselna. Ogljikovi hidrati, ki prispevajo večino k povečani telesni teži, vplivajo na raven krvnega sladkorja in povzročajo težave pri odraščajočih (!) mladostnikih, so pogosto postavljeni na stran, sej se proizvajalci zavedajo, da jim potrošniki ne posvečajo pozornosti. Povečan vnos enostavnih ogljikovih hidratov v takšnih izdelkih je že povezan z različnimi bolezenskimi stanji, kot so nealkoholna zamaščenost jeter, diabetes tipa II in hiperaktivnost pri mladostnikih. Če želite narediti največ za svoje zdravje, se izogibajte izdelkom, bogatim z ogljikovimi hidrati, ki so jim odvzeli ali denaturirali maščobe in jih minimalizirali. Pogosti izdelki, kjer se srečujemo s takšno situacijo, so jogurti, slani prigrizki, kosmiči, sadni pripravki, sokovi itd.

Poleg visokega deleža sladkorjev proizvajalci manjkajoče ogljikove hidrate ali maščobe zamenjajo s sladili, med katerimi sta najpogostejši aspartam in sukraloza, redkeje stevia ali sladkorni polioli. Negativne učinke pri uporabi sladil lahko razdelimo v dve skupini. V prvi skupini so neposredni učinki, s katerimi mislimo predvsem na metabolite pri presnovi sladil, kakršen je aspartam. Le-ta se oksidira v metanal, ki zastruplja naš organizem na enak način kot velike količine nekvalitetnega alkohola (šmarnica). Ko izbirate izdelke s sladili, raje izberite sladkorne alkohole (eritrol, ksilitol ipd.) ali stevio, vendar vedite, da je reklamiranje izdelkov z »0 ali brez kalorij« zavajajoče za potrošnike, ki ne poznajo osnov fiziologije in biokemijskih reakcij v našem organizmu.

Kaj se pravzaprav zgodi ob zaužitju brezkaloričnih napitkov s sladili? Sladila so nekaj 100-krat ali 1000-krat slajša kot sladkor, zaradi česar izzovejo močan impulz v možganskem centru, ki ima za posledico sproščanje hormona inzulina, ki dvigne krvni sladkor v višave in ga posledično pošlje v maščobne celice. Posredni učinki sladila sicer ne pridejo na račun kalorij iz pijače, ampak reakcij, ki posledično potečejo v našem telesu, zato ni smiselno preveliko uživanje pijač z dodanimi sladili, četudi so le-te »brez« kalorij. Mimogrede, zaradi skromne zakonodaje, ki jo imamo na območju Evropske unije, lahko v Sloveniji kupite izdelek pod imenom »stevia«, čeprav vsebuje 2 % izvlečka iz rastline stevie, ostalih 98 % sladkorja pa je iz drugega, cenenega vira.

Naslednja skupina živil, za katerimi pogosto posegajo potrošniki, ki se odločajo za zdrav način življenja, so t.i. »polnovredni« ali »polnozrnati« izdelki. Polnozrnati izdelki – še posebej, če se gre za kruh – niso optimalna izbira za uravnavanje telesne kompozicije. Se sprašujete, zakaj?

Polnozrnati izdelki še vedno vsebujejo velike količine ogljikovih hidratov, ki morebiti so kompleksni, vendar so v nadaljnji kuhi in peki (testenine, riž) tako predelani, da se glikemični indeks le-teh vsekakor poveča – poleg tega so udeleženi v presnovi z drugo hrano. Ogljikovih hidratov namreč (pre)pogosto ne jemo samih. Poleg tega polnozrnati izdelki še vedno vsebujejo gluten, sporno rastlinsko beljakovino, ki povzroča številne težave v črevesju in onemogoča športnikom še boljše dosežke – najverjetneje tudi sami poznate naraščajoče primere bolnikov s celiakijo in preobčutljive posameznike na gluten. Obenem ne pozabite, da do največjega zavajanja prihaja prav na mestu prevzema polnovrednih izdelkov. Kako? Kruh in ostali pekovski izdelki, ki vam jih prodajajo kot polnozrnate, pogosto to niso, saj vsebujejo manjši delež kvalitetne moke iz celih zrn (običajno 20 ali 40 %), ostali delež kruha pa sestoji iz predelane moke in številnih nepotrebnih dodatkov.

Pozornost si zaslužijo tudi izdelki s fruktozo ali t.i. koruznim sirupom z visoko vsebnostjo fruktoze (HFCS ali High Fructose Corn Syrup), ki navkljub nizkemu glikemičnemu indeksu predstavlja nevarnost za naš organizem. Zaradi pomanjkljive zakonodaje ga lahko najdemo celo pod trivialnimi imeni, kot so rastlinski sladkor, glukozno-fruktozni sirup, sladkorni sirup, tekoči sladkor, sadni sladkor – čeprav koruza ni opredeljena kot sadje (medtem ko paradižnik je, za intermezzo). S fruktozo se srečujemo v mnogih diabetičnih izdelkih (čokolade, prigrizki, sladkor za želiranje itd.), čeprav je pri svoji presnovi zelo obremenjujoča za organizem in ima ob sočasnem vnosu z maščobami številne negativne učinke.

Jajca, ki danes že veljajo za popolno živilo, so v preteklosti predstavljala krivca za povišan holesterol. Danes je s številnimi študijami na ljudeh, ki mesečno zaužijejo okoli 100 jajc, dokazano, da jajčni albumini in kakovostni spekter maščob v njih zmanjšuje nivoje vLDL prenašalcev holesterola, medtem ko zvišuje celokupne vrednosti in predvsem HDL prenašalce holesterola. Z ozirom na jajca in ostala visokomaščobna živila velja omeniti tudi nesporno dejstvo, da ima zunanji vnos hrane, bogate z maščobami in holesterolom, zelo mali vpliv na nivoje holesterola in njegovih transporterjev v telesu.

Kaj pa morska hrana in sadje? Žal je danes velik delež rib in ostale morske hrane gojenih, zaradi česar se je njihova sestava povsem spremenila. Gojeni losos ne vsebuje skoraj nič koristnih omega 3 maščobnih kislin, medtem ko so mu pri vzreji dodana barvila, dodatki in manj kakovostna krma, ki v lososu povečuje delež manj zaželenih omega 6 maščobnih kislin. Previdnost velja tudi pri izdelkih iz tune in drugi morski hrani, saj vam lahko iz raziskav na Inštitutu Jožefa Štefana potrdim, da so v večini vzorcev presežene vrednosti škodljivih snovi, kot so svinec, kadmij, lantan itd. Kakorkoli, študije potrjujejo, da so otroci, katerih mame so uživale morsko hrano in posledično omega 3 maščobne kisline, imeli za 8-10 točk višji inteligenčni kvocient (IQ) kot njihovi sovrstniki.

Pozornost namenite tudi izbiri sadja, ki zaradi industrijske pridelave in dolgotrajnih prevozov do končnega uporabnika pogosto ne ponuja toliko zdravih učinkovin, kot velja v splošnem prepričanju. Izbirajte predvsem lokalno pridelano sezonsko sadje, ki vsebuje manj fruktoze in veliko oksidantov (borovnice, maline, jagode, prav tako jabolka in češnje), medtem ko se izogibajte visokokaloričnim oblikam uvoženega sadja, kamor sodijo banane, ananas, pomaranče in fige.

Če se vam ob vsem tem postavlja vprašanje, kaj je še sploh zdrava prehrana, vam ponujam naslednji odgovor. Izogibajte se vsem oblikam predelanih živil, izbirajte verodostojne polnovredne izdelke, uživajte lokalno, sezonsko in doma pridelano sadje in zelenjavo ter poskrbite za dovolj velik vnos vlaknin. Poskusite zmanjšati vnos skritih sladkorjev, ki so v pripravljeni hrani in pijači, posegajte pa po domačih polnomastnih in polnovrednih živil, od katerih boste imeli največ koristi.